Zgodovina avtizma
Kratek opis zgodovine avtizma
V zgodnjih 1940-ih letih sta Leo Kanner in
Hans Asperger, takrat pionirja na področju avtizma, uporabila
izraz »avtizem« in »avtističen« (neodvisno drug od drugega)
in tako je bila ta oznaka rojena. Izraz prihaja iz gške besede:
autos, ki pomeni samo-svoj. Kanner je uporabil izraz, da bi
opisal otroke s klasičnim avtizmom, medtem ko je Asperger
opisoval bolj sposobne in inteligentne posameznike. Mnogo
pozneje, je Dr. Lorna Wing iz Velike Britanije uporabila izraz
Aspergerjev sindrom da bi definirala bolj sposobne individualiste
z avtizmom.
V poznih 1940-ih letih, je Bruno Bettelheim,
Madžar, ki je emigriral v Ameriko in postal direktor šole:
Sonja Shankman Orthogenic school v Chicagu, trdil, da so izvor
avtizma »hladne matere«- hladne matere brez občutkov, katere
so vodile svoje otroke v mentalno izolacijo. Njegove teorije
so bile internacionalno priznane več kot 2 desetletji. Šele
kasneje je bilo odkrito veliko do tedaj neznanega o Bettelheimovem
znanju, katero je bilo veliko pretirano, saj ni imel potrebnih
kvalifikacij ne za vodenje šole, ne za postavljanje teorij
o vzrokih za nastanek avtizma.
V letu 1964, je Bernard Rimland, psiholog
in oče avtističnega otroka napisal knjigo: Infantile autism:
The syndrome and its Implications for a Neural Theory of Behavior.
V tej knjigi Rimland zatrjuje, da je avtizem biološka motnja
in ne čustvena oziroma duševna prizadetost. Ta knjiga je spremenila
način, na katerega so do takrat dojemali avtizem in je imela
ogromen vpliv na prihodnje metode zdravljenja za ljudi z avtizmom
in povezanimi motnjami.
Povezave, na katerih lahko izveste kaj več
o zgodovini avtizma
na vrh
|